(+386) 02 630 0020 za.nas@oslovrenc.si

Nadarjeni

DELO Z NADARJENIMI OTROCI

Kateri otroci so nadarjeni?
Kako odkrijemo nadarjene otroke?
Kako poteka delo z nadarjenimi otroki?

V strnjeni obliki predstavljamo delavnice oziroma aktivnosti, ki jih bomo ponudili od septembra do junija. Aktivnosti so namenjene vsem nadarjenim učencem od 5. do 9. razreda.

V letu 2024/2025 imamo naslednje delavnice:

 
Evropska noč raziskovalcev – 27.11.2024
Ustvarjalne delavnice
V čevljih odraslih
Radio
Smrk-av-ci
Raziskovalne naloge
Scenografija in likovni natečaj
Mediacija
Prva pomoč
Vesela šola
Nadarjeni v nebesni knjižnici
Angleški klub
Renovacija stenske poslikave pri telovadnici
Mediacija
Erasmus
Mobilnost v Španijo
Likovni natečaj
Raziskovalni tabor
 

Ellen Winner je v svoji knjigi Nadarjeni otroci, Miti in resničnost (2005, 2, 3), opredelila tri tipične značilnosti nadarjenih otrok, po katerih se nadarjeni otroci kvalitativno razlikujejo od povprečnih otrok, ki so marljivi in motivirani za delo in prav tako lahko dosežejo vidne uspehe. Te značilnosti so:


KATERI OTROCI SO NADARJENI?

  • predčasna razvitost

Prve korake v obvladovanju nekega organiziranega področja znanja kot so jeziki, matematika, glasba, likovna umetnost, balet, gimnastika …, naredijo hitreje kot je to običajno. Na tem področju tudi hitreje napredujejo kot ostali otroci, saj se znotraj tega področja zelo hitro učijo.

  • vztrajno delajo po svoje

Nadarjeni otroci se kvalitativno drugače učijo. Stvari delajo po svoje. Pri obvladovanju svojega področja ne potrebujejo veliko pomoči oz. mentorstva pri odraslih. V glavnem se učijo samostojno. Motivirajo jih lastna odkritja, ki jih tudi peljejo korak naprej. Pogosto samostojno izumljajo pravila znotraj same aktivnosti in iščejo nove, neobičajne načine reševanja problema.

  • želja po obvladovanju

Nadarjeni otroci želijo razumeti smisel področja, v katerem kažejo znake predčasne razvitosti. Izražajo intenziven interes in imajo sposobnost ostrega fokusiranja. Ko so okupirani z učenjem, dosežejo optimalno stanje, pri katerem se poglobijo v snov in izgubijo občutek za zunanji svet.

Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v osnovni šoli (http://www.zrss.si/pdf/SSD_nadarjeni%20koncept.pdf) na podlagi raziskav opredeljuje nadarjene učence kot učence, ki imajo nekatere osebnostne lastnosti, ki jih drugi učenci nimajo ali pa so pri nadarjenih bolj izrazite. Osebnostne lastnosti, ki jih najdemo v skupini nadarjenih, se nanašajo na različna področja. Najbolj tipične so naslednje:

Miselno-spoznavno področje

  • razvito divergentno mišljenje (fleksibilnost, originalnost, fluentnost),
  • razvito logično mišljenje (analiza, posploševanje, sposobnost sklepanja),
  • nenavadna domišljija,
  • natančnost opazovanja,
  • dober spomin,
  • smisel za humor.

Učno-storilnostno področje

  • široka razgledanost,
  • visoka učna uspešnost,
  • bogato besedišče,
  • hitro branje,
  • spretnost v eni od umetniških dejavnosti,
  • motorična spretnost in vzdržljivost,
  • visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti,
  • radovednost,
  • raznolikost in močno izraženi interesi,
  • vztrajnost pri reševanju nalog,
  • visoka storilnostna motivacija,
  • uživanje v dosežkih.

Socialno in čustveno področje

  • nekonformizem,
  • močno razvit občutek pravičnosti,
  • neodvisnost in samostojnost,
  • sposobnost vodenja in vplivanja na druge,
  • izrazit smisel za organizacijo,
  • empatičnost.

Čim bolj dosledno se kažejo posamezne lastnosti pri učencu, tem bolj verjetno je, da je ta učenec tudi nadarjen.

Za učno neuspešne nadarjene učence so pogosto prisotne značilnosti, ki jih ovirajo pri šolskem delu:

  • nezainteresiranost za šolo in udeležbo v šolskih dogajanjih,
  • strah pred spraševanjem,
  • nizka samopodoba,
  • pomanjkanje samozaupanja,
  • nesposobnost tvornega delovanja pri skupinskem delu,
  • učenca ni možno motivirati z običajnimi spodbudami (dobrimi ocenami, z nagrajevanjem pridnosti, navdušenjem učitelja …),
  • slaba pozornost,
  • hiperaktivnost,
  • čustvena in socialna nezrelost.

KAKO ODKRIJEMO NADARJENE OTROKE?

Odkrivanje nadarjenih otrok poteka v treh stopnjah.

  1. Evidentiranje
  2. Identifikacija
  3. Seznanitev in mnenje staršev
  1. Evidentiranje učencev poteka na osnovi različnih kriterijev brez testiranj ali uporabe ocenjevalnih pripomočkov:
  • učni uspeh,
  • dosežki,
  • učiteljevo mnenje,
  • tekmovanja,
  • hobiji,
  • mnenje šolske svetovalne službe.

V skupino evidentiranih učencev so vključeni vsi učenci, ki izpolnjujejo vsaj enega izmed naštetih kriterijev.

  1. Identifikacija nadarjenih učencev vključuje naslednja merila:

a)    Ocena učiteljev – učitelji podajo oceno s pomočjo ocenjevalne lestvice o učenčevi nadarjenosti na naslednjih področjih:

splošno-intelektualno, učno, ustvarjalno, voditeljsko, literarno, dramsko, filmsko, likovno, glasbeno, gibalno in tehnično področje.

b)   Test intelektualnih sposobnosti – WISC-III ali Ravnove progresivne matrice.

c)    Test ustvarjalnosti – Torranceovi testi ustvarjalnega mišljenja, TTCT (besedna in/ali slikovna oblika Torranceovih testov ustvarjalnega mišljenja.

Testa sposobnosti in ustvarjalnosti izvede ter ovrednoti psiholog. Za našo šolo izvede testiranje, vrednotenje in interpretacijo testnih rezultatov psiholog Milan Babič iz Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Maribor.

Kot nadarjeni so identificirani učenci, ki so vsaj na enem od kriterijev dosegli nadpovprečen rezultat.

  1. Seznanitev in mnenje staršev

V zadnji stopnji odkrivanja nadarjenosti svetovalna služba seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega in pridobi njihovo mnenje o otroku.

KAKO POTEKA DELO Z NADARJENIMI OTROKI?

Delo z nadarjenimi učenci izhaja iz naslednjih temeljnih načel:

  • širitev in poglabljanje temeljnega znanja,
  • hitrejše napredovanje v procesu učenja,
  • razvijanje ustvarjalnosti,
  • uporaba višjih oblik učenja,
  • uporaba sodelovalnih oblik učenja,
  • upoštevanje posebnih sposobnosti in močnih interesov,
  • upoštevanje individualnosti,
  • spodbujanje samostojnosti in odgovornosti,
  • skrb za celostni osebnostni razvoj,
  • raznovrstnost ponudbe ter omogočanje svobodne izbire učencem,
  • uveljavljanje mentorskih odnosov med učenci in učitelji,
  • ustvarjanje možnosti za občasno druženje.

Oblike dela z nadarjenimi učenci:

  • notranja diferenciacija,
  • fleksibilna diferenciacija,
  • dodatni pouk,
  • individualizirani programi za delo z nadarjenimi,
  • vzporedni programi,
  • obogatitveni programi (sobotne šole …),
  • športne in kulturne sekcije,
  • interesne dejavnosti,
  • dnevi dejavnosti,
  • kreativne delavnice,
  • raziskovalni tabori,
  • priprava za udeležbo na tekmovanjih,
  • programi za razvijanje socialnih spretnosti,
  • programi za osebni in socialni razvoj (interakcijske vaje, socialne igre, mladinske delavnice),
  • hitrejše napredovanje,
  • osebno svetovanje učencem in staršem,
  • izbirni predmeti,
  • seminarske naloge,
  • raziskovalne naloge,
  • svetovanje nadarjenim pri izbiri poklica.

Literatura:

Koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli (1999), Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport,

http://www.zrss.si/pdf/SSD_nadarjeni%20koncept.pdf , 15. 5. 2006.

Operacionalizacija koncepta: Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli, 2000, Ljubljana, Zavod republike Slovenije za šolstvo.

http://www.zrss.si/doc/SSD_Nadarjeni%20operacionalizacija%20koncepta.doc,

Povzetek Koncepta odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci

Winner, T. (2005). Nadarjeni otroci, Miti in resničnost (str. 2-3).

Dostopnost